Radio Simplon

radio-kric48dac48d-ljubljana

Ta petek je uredništvo radia Simplon izjemoma samevalo (če odštejemo pjanca Ivana Janeza, bivšega rdečega kmera, ki ponavadi kruli o tem kako more uredništvo varčevati, ker če ne, bo zmanjkalo dnarja za njegov šnops). Namesto običajnega nočnega programa se je redakcija tako odločila za vajo v slogu realsocializma ali, če hočete, da pentriramo še kanček globlje v anale zgodovine, vajo v slogu radia Kričač, tega častitljivega pradedka našega Simplona.

Dobili so se pri eni Stari bajti doma in se šli radijski samizdat. Sestavine so bile času primerne, na tenko narezano Jezusovo telo pa še nekaj sira za povrh, francoska solata pa veliko, zelo veliko Jezusove krvi pa, recimo temu, Jezusovega žolča. Naj, kar takoj povem, da smo se tako zelo nažrli našega odrešenika, da nam je naslednje jutro, takoj, ko smo vstali od mrtvih, na vrata improviziranega uredništva pozvonila simpatična ženička. Povedala nam je, da je življenje lepo, še toliko lepše, če si ga takšnega narediš in nam v roke potisnila Stražni stolp.

Le kako se s tem ne bi strinjali, ko pa smo prejšnji večer osvajali ne samo stolpe, ampak smo obvladali, kar cel ljubljanski Mordor. Iz naših prenosnih, doma zmiksanih tranzistorjev smo oddajali na polno in v sred tega pjansko bukoličnega vrveža se je rodila ideja…

Ideja, ki je iz vseh substanc, ki smo jih tekom večera konzumirali, naposled ustvarila subjekt. Vse motne oči so se naposled spogledal, pjansko opletajoče roke so se dvignile in stisnile v pest ter iz neštetih dimljenih grl je zadonelo: “We are the 99 promile! We are the 99 promile!” Kot, da nas bi obsedla neka nadčutno čutna sila nečloveškega, kar pa nas je delalo bolj človeške kot kdajkoli prej, smo se zavedli zgodovinske naloge, ki je pred nami…

Vendar so naslednjega jutra prav nihče izmed udeleženih več ni mogel spomniti kakšne je bila ta zgodovinska naloga. Zaenkrat vam lahko le zagotovimo, da so bomo ob prvi priliki spet nažrli odrešitelja in si jo naslednjič zapisali!

nota bene: radio Simplon je oddajal v času mojega udejstvovanja v uredništvu Tribune, te in druge žlahtne zapise, bom, ako jih najdem v svojih zaprašenih arhivih ali pa nanje naletim med žokanjem podzemnih frekvenc… seveda delil z vami, drage bralke Skribomena!

Advertisements

Leave a Reply

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s