O samomorilskem jopiču in ločevanju odpadkov

Iz inozemstva je med nas udarila novica- v pariškem smetnjaku so našli samomorilski jopič! Le kakšne življenjske tegobe so jopič prignale v tako neznosen položaj, da si je poskušal vzeti življenje? Ko je Marx v Kapitalu pisal o fetiškem značaju blaga si najbrž tudi sam ni mogel misliti, da se bomo v 21. stoletju srečevali z depresivnim značajem blaga. Kakorkoli že, resnično pereče vprašanje pa je seveda vprašanje ločevanja odpadkov. Verjemite mi, da tega usodnega podatka z nami zelo verjetno ne bodo delili! Kje točno so našli samomorilski jopič? Recimo, da za začetek lahko izločimo smetnjak s steklom, pa celo v tem primeru ne moremo biti povsem gotovi. Le zakaj ne bi, depresiven kot je bil, jopič svoje žalosti topil s kakšno steklenico močne alkoholne pijače? Seveda je mogoče, kdo pravi, da ni šlo za lovski ali ribiški jopič, da je pil iz jeklene priprsnice. V tem primeru bi bil že bolj primeren smetnjak za embalažo, če ne celo kosovni odvoz smeti! Organske odpadke lahko, pogojno, izključimo, ne vemo namreč ali je jopič že mrtev ali ne, v prvem primeru bi se že lahko začela organska razgradnja. Bojim pa se, da je jopič, v svoji depresivnosti, skočil kar v enega tistih, zloveščih, črnih smetnjakov v katerega mečemo druge smeti, očitno tudi samomorilske jopiče. Povejte iskreno, bi se vi v stanju neznosnega obupa res obremenjevali v kateri smetnjak spadate?

Seveda pa je tu potrebno pogledati še nekoliko globlje in se vprašati kakšne tegobe naše družbe so našle svoje boleče vozlišče v obupu našega jopiča? Kaj ga je privedlo k samomorilnosti in zakaj se je na koncu vrgel v smeti? Iz naših dobro obveščenih virov iz pariških predmestij, smo izvedeli zanesljive informacije, da je jopič že dlje časa z obupom spremljal to kar se dogaja v svetu. Na radiu je poslušal o tem kako francoska in druge evropske vlade v morje pred Somalijo odmetavjo sode s strupenimi odpadki. V časopisih je bral o računalniških podjetjih, ki v zahodno Afriko izvažajo dotrajano računalniško opremo in jo v svojih evidencah prikazujejo kot humanitarno pomoč. A jopič je vedel, da monitorje, tipkovnice, tiskalnike in drugo elektroniko, na cilju razstavijo in žgejo, da bi le prišli do tistih sestavin, ki jih je še moč prodati naprej. Jopič je hodil na predavanja in poslušal o razlitju nafte v Mehiškem zalivu, o jederski katastrofi v japonski Fukošimi, o izsekavanju brazilskega pragozda itn. itn. Jopič je s solzami v očeh spoznal, da ne glede na to kako vesten bo sam pri ločevanju odpadkov, to ne bo zmanjšalo števila jedrskih odpadkov na dnu somalskega morja. Ovedel se je, da se iz njega norčujejo, da je vse skupaj ena velika neokusna šala. Vendar jopiču več ni bilo do smeha.

Tistega jutra je odprl pokrov smetnjaka in se zavihtel noter… Vendar v katerega?

Advertisements

Leave a Reply

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s