Za napoved možitve gre!

“Za namenom, da bi si neomožena dekleta čimprej priskrbela moža, so nekdaj na sv. večer opravljali še vrsto drugih vraževernih dejanj. Na Kobariškem so se dekleta na sv. večer in tudi na večer pred sv. Ivanom (kresom) metala venec ali svitek (za nošnjo vode) od zadaj na drevo: Če je obvisel na veji prvič, je bila poroka gotovo še istega leta, če drugič, naslednje leto. V Metliki in okolici pa so nekdaj dekleta hodila v mraku na dvoišče po drva za v kuhinjo – tista, ki je naglo prinesla v naročju božičnih polena na par (sodo število) se je omožila v letu dni. V Trebiji je šlo dekle na sv. večer pometat skedenj: trikrat ga je pometla in vsakič odnesla smeti. Če je, ko je nesla smeti tregjič, srečala mladega fanta, je za gotovo vedela, da bo ta njen mož. Če pa ni srečala nikogar, je bilo slabo znamenje za skorajšnjo poroko. V okolici Lendave pa je moralo dekle, če je hotelo zvedeti, kdo bo njen mož, med polničnico trikrat golo teči okoli hiše: koje pogledala pri tem skozi srednje okono, je v sobi zagledala sovjega ženina. Podobna je tudi kobariška vraža: Dekle mora na sv. večer (božič) postaviti na mizo hleb kruha in zabosti vanj nož. Potem pa pora kar najhistreje in popolnoma gola pometati sobo, in sicer za svojim hrbotom. Ko pride do vrat, se mora v hipu ozreti ter steči skozi vrata, drugače jo duh “usojenega ženina”, ki se prikaže ob nasprotni steni, zabode z nožem v kruhu. Če vidi dekle “duha” kakega znanca, ji je ta usojen”

Slovenske ljudske vraže,

Rado Radeščak

“10. Ustavno sodišče je v tej zadevi odločalo le o tem, ali dopustiti referendum ali ne.
Pri tem ni šlo za vsebinsko presojo ZZZDR-D, ki neposredno spreminja opredelitev
zakonske zveze iz 3. člena ZZZDR. Ne glede na navedeno pa se mi zdi pravično in
pošteno, da o tem, ali bo v družinski zakonodaji še ostal tradicionalen pojem
družine, povedo svoje mnenje ljudje in to na referendumu. Gre za zakon, ki
ureja področje družinskega prava, torej se dotika vprašanj, ki zadevajo temeljna
medčloveška razmerja, ki se tičejo praktično vseh posameznikov.
Temeljnih in
zakoreninjenih institutov
družinskega prava prav gotovo ni mogoče spreminjati na
tako “lahkoten” način, kot se je to zgodilo z novelo
Zakona o zakonski zvezi in
družinskih razmerij; zakona, ki velja že od leta 1976 in za katerega Ustavno sodišče
še nikoli ni ugotovilo protiustavnos
ti veljavne opredelitve zakonske zveze in pogojev
za njeno sklenitev”

PRITRDILNO LOČENO MNENJE SODNICE MAG. MARTE

KLAMPFER K ODLOČBI ŠT. U-II-1/15 Z DNE 28. 9. 2015

Advertisements

Leave a Reply

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s