IMF: Imperial MotherFucker

pripis: Pravijo, da se v crknjenega konja ne spodobi brcati, niti nima smisla, ampak tale konj bi utegnil vstati od crknjenih, po zadnjih raziskavah ga kar 40-odstotkov Francozev vidi kot primernega kandidata za nastop na predsedniških volitvah leta 2017. Na njih bi nastopil kot kandidat levice. #doom

14. maja je Dominique Strauss-Kahn udobno sedel v prvem razredu letala namenjenega v Nemčijo in bil z mislimi že pri pomembnem sestanku z Angelo Merkel. Prvi mož mednarodnega denarnega sklada je imel v rokah usodo vseh tistih držav, ki so se znašle v največji krizi in jim je bilo potrebno pomagati s posojili sklada. Kako jim bo pomagal, koliko denarja jim bo namenil in predvsem pod kakšnimi pogoji? Vse to je bilo v njegovi moči… Morda ga je le nekoliko vznejevoljila misel na to, da je v hotelski sobi, ki jo je zapustil v naglici, pozabil svoj mobitel. Ampak to neprijetnost jim je že javil v hotel in morda ga bo telefon preko kurirja dosegel še pred vzletom.

Strauss-Kahn vzleta ni dočakal in namesto kurirja so na avion vstopili policisti in ga aretirali zaradi suma posilstva hotelske sobarice. “Veliki zapeljivec” kot ga je ob eni prejšnjih afer poimenoval nek francoski časnik je tokrat ni več odnesel tako poceni. Vedno šarmantno nasmejan in s samozadovoljnim občutkom moči zaradi katerega so trepetali predsedniki vlad, centralni bankirji in cele države, je bil čez noč zlomljen. Naenkrat je v kamere zrl s podplutimi očmi in neobrit, kot nekakšen orangutan, ki so ga iztrgali iz njegovega naravnega okolja in ga zdaj razkazujejo v živalskem vrtu, sam pa se ne zaveda kaj točno se okrog njega dogaja. Spričo takšne obravnave je bila francoska javnost ogoročena, “To je bila nastavljena past in medijski umor!” so se pridušali številni. Na bližajočih se francoskih predsedniških volitvah je bil Strauss-Kahn namreč eden največjih favoritov za zmago. Vsi tisti, ki jim njegova kandidatura ni bila v interesu so se ga enostavno odkrižali s tem, da so mu “nastavili” sobarico. O cinizmu takšne argumentacije niti ni vredno izgubljati besed. Tisto, kar je bolj zanimivo je to, da obstaja še ena dimenzija tega škandala, ki bi morala biti nezaslišana že sama na sebi, vendar se zdi, da se ob vsem medijskem poročanju vanjo ni obregnil še nihče. Gre za dejstvo, da je bil Strauss-Kahn socialistični kandidat….

dominique-strauss-kahn-

Novi francoski predsednik?

Kako absurdno je da postane predsednik Mednarodnega denarnega sklada resen socialistični kandidat , nam lahko postane jasno že ob najbolj grobem pregledu delovanja sklada. Takšnega hitrega tečaja iz osnov denarnega sklada je bil deležen tudi vsak, ki se je udeležil lanskega festivala Ex-Ponto oziroma natančneje predstave Kriv! Boris Kadin, hrvaški umetnik je gledalcem v 1 uri namreč odpredaval in s pomočjo spletne strani sklada ponazoril kaj je njegovo bistvo in kako vpliva na življenje milijonov po svetu. V resnici gre za nekakšen globalni finačni servis, ki je “na razpolago” državam, ki se znajdejo v težavah. Vendar pri tem nikakor ne gre za kakšnega dobrodušnega posojilodajalca. To ni socialni temveč denarni sklad in s tem je povezana tudi vsa politika pogojevanja posojil. Država, ki si želi izposoditi denar se mora v zameno “strukturno prilagoditi” kar je zgolj evfemizem za uničevanje socialne države, zdravstvenega sistema, krčenje javnega sektorja in predvsem pospešeno liberalizacijo kapitalskih trgov. O tem kako grozljivo visoko ceno ima lahko denar, ki si ga država izposodi od sklada priča tudi študija Univerz Cambridge in Yale. V njej so prišli do ugotovitve, da je bil zaradi izredno strogih pogojev posojil, zdravstveni sistem v nekaterih Vzhodno Evropskih državah prizadet do te mere, da je več tisoč ljudi umrlo od tuberkuloze. Smrt zaradi bolezni, ki je v Evropi sicer izredno redka, so je v teh državah povečala za več kot 16 odstotkov!

Tudi na področju prehrane je sklad naredil več škode kot koristi. To je v nagovoru pred Združenimi narodi izpostavil celo bivši ameriški predsednik, Bill Clinton in poudaril, da je bila politika, ki je hrano razumela zgolj kot eno izmed številnih blag v krogotoku mednarodne trgovine, povsem zgrešena in da se je potrebno vrniti k bolj odgovornemu in trajno naravnanem proizvajanju hrane. Vsebinsko gledano sklad vse od svojega nastanka leta 1944 skrbi predvsem za udejanjanje takšnih politik, ki so v interesu najmočnejših držav tega sveta. Takšna politika je dosledno preslikana tudi v samo formalno delovanje oziroma v način na kakršnega je organizirano delovanje in predvsem odločanje sklada. Sklad namreč ni demokratična organizacija. Sklad ne deluje po načelu Organizacije združenih narodov v kateri ena država pomeni en glas, temveč po načelu več denarja, več glasov! Zato imajo ZDA več kot 16 odstotkov glasov, Japonska 6, Nemčija dobrih 5…. Rečeno drugače 20 najpomembnejših oziroma najbogatejših držav ima več kot 70 odstotkov glasovalnih pravic, vseh ostalih 166 držav pa slabih 30 odstotkov! Tako očitno deluje denarna demokracija. Vendar kot da to ne bi bilo nezaslišno že samo na sebi, obstaja še nekakšno nenapisno pravilo, da je predsednik sklada vedno Evropejec, seveda ni potrebno poudarjati, da gre pri tem izključno za Evropejce t.i. “stare Evrope” in da med njimi ni nikogar iz Vzhodne. Ob odstopu Dominique Strauss-Kahna se zato zdi, da bo njegova najverjetnejša naslednica, aktualna finančna ministrica Francije, Christine Lagarde. Nekateri komentatorji so se že razpisali o tem, da je nemogoče, da bi bil v teh kriznih časih, ki so zadeli Evropo, na čelu sklada kdo drug kot Evropejec.

Vrnimo se nazaj k predstavi Kriv! potem, ko je avtor gledalcem predočil delovanje sklada nas je postavil pred odločitev o tem ali je Strauss-Kahn kriv ali ne. Ali nosi odgovornost za stanje sveta v katerem živimo ali ne? Z veliko večino smo ga gledalci proglasili za krivega in avtor predstave mu je pred našimi očmi poslal, v naprej pripravljen mail, v katerem je zapisal, da so ga ob uprizarjanju predstave v Ljubljani proglasili za krivega. Dominique Strauss-Kahn nedvomno je kriv, četudi mu za njegove največje zločine nikoli ne bodo sodili…

Besedilo je bilo prvič objavljeno leta 2011 v reviji Katedra.

Advertisements

Leave a Reply

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s