Kako je nastal virus HIV?

Virus HIV imenovan tudi virus humane imunske pomanjkljivosti je povzročitelj AIDS-a. Sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti oziroma AIDS pa je bolezen, ki prizadane imunski sistem in ga oslabi do te mere, da nas na koncu lahko pokoplje že navaden prehlad. HIV se prenaša z različnimi telesnimi tekočinami (denimo krvjo, spermo, materinim mlekom) in predstavlja eno najbolj smrtonosnih bolezni v človeški zgodovini.

Na svetu se vsak dan več kot 16.000 ljudi okuži z virusom HIV. Zato je Svetovna zdravstvena organizacija HIV označila za pandemijo, ta je namreč od svojega uradnega odkritja leta 1981 terjal že več kot 25 milijonov človeških življenj. Čeprav gre za pandemijo, ki je po svojem dosegu globalna pa okuženost z virusom ni enakomerno porazdeljena po planetu. S precejšnjo gotovostjo lahko rečemo, da je stopnja okuženosti v obratno premo sorazmernem odnosu s stopnjo razvitosti posamezne države oziroma regije. Za ilustracijo, medtem, ko v Zahodni Evropi in Severni Ameriki ocenjujejo največ 3 milijone obolelih, je ta številka v subsaharski Afriki sedemkrat večja. Več kot 20 milijonov obolelih predstavlja dobrih 68 odstotkov vseh, ki so zboleli za HIV (globalna ocena okuženih z AIDSom se giblje med 30 in 36 milijonov ljudi). Slovenija je med najmanj kritičnimi državami glede na odstotek prebivalstva okuženega z AIDSom, vseeno pa za tem trpi več kot 300 ljudi. Pri tem je ključno pravočasno testiranje in dovolj hitra diagnoza saj lahko pravočasno zdravljanje bistveno zviša kvaliteto in dolžino pacientovega življenja. Virus HIV je zelo specifičen zaradi svojega dolgega mirovanja preden dokončno izbruhne, to obdobje lahko traja vse od dveh tednov pa do dvajsetih let! Tokrat se bomo vprašali iz kje sploh izvira virus HIV in poskušali podati različne teorije od najbolj znanstvenih do najbolje neverjetnih…

aids-awareness-aids-prevention-small-54794

Vse se začne v Afriki

Tako kot so arheologi v Afriki našli prve primerke prednikov današnjih ljudi (spomnimo se znamenite Lucy), tako je Afrika tudi začetek razvoja virusa HIV. O tem kje točno in kdaj točno je virus HIV nastal seveda potekajo razprave, vendar pa obstaja znanstveni konsenz, da se je to zgodilo na območju osrednje zahodne Afrike, po vsej verjetnosti na ozemlju Demokratične republike Kongo, bivšega Belgijskega Konga. Virus HIV se je najprej razvil na nečloveških primatih in se na ljudi najbrž prenesel v poznem 19. stoletju ali v začetku 20. stoletja. Če na tej točki še obstaja temeljni znanstveni konsenz se stvari pri vprašanju tega kako dejansko je nastal virus HIV, bistveno zapletejo, natančneje rečeno vznikne množica teorij, ki nasprotujejo uradni znanstveni liniji. Ta v osnovi prisega na tako imenovano teorijo lovca, ki pravi, da je najbolj verjetna teorija prenosa virusa HIV z živali na človeka, tista, ki jo razume preko lovca. Predpostavimo torej lovca, ki se poda na lov za šimpanzom, ta pa ga upirajoč se v poslednjih smrtnih izdihljajih ugrizne in nanj prenese virus, ki kasneje mutira v virus HIV. Kako točno je ta mutacija potekala ni povsem znano, vendar je bila seveda tudi tokrat na delu evolucija, ki je poskrbela, da se je virus razvil do te mere, da se je bil sčasoma sposoben prenašati tudi med ljudmi.

Pojav o katerem govorimo se strokovno imenuje zoonóza in pomeni prenos okužbe iz nečloveških živali na ljudi. AIDS ni edina bolezen, ki se je razvila na ta način, obstaja jih še mnogo, med drugim tudi znamenita ptičja gripa. Seveda pa morajo za uspešen razvoja zoonóze obstajati določeni materialni pogoji. Potrebna je stabilna človeška populacija, ki dolgoročno živi v bližini živali gostitelja, v slednji pa mora seveda obstajati virus, ki se lahko razširi iz živali na človeka. Med živalmi in ljudmi mora biti dovolj močna interakcija, da se virus lahko stabilno prenaša, včasih je potrebnih celo več kot milijon interakcij, kar predpostavlja zelo dolgoročen proces oziroma zelo zgoščeno prebivalstvo ljudi (predvsem to v kombinaciji s slabimi higienskimi razmerami danes predstavlja največji problem moderne družbe in potencialno gojišče za nalezljive bolezni). Vse to pa seveda še zmeraj ni dovolj, kajti ko se virus enkrat prenese na človek mora iznajti način oziroma mutirati tako, da se lahko zdaj prenaša še iz človeka na človeka. In ko virusu uspe rešiti še problem tega, da ne izgori prehitro, kar pomeni da prehitro ubije svojega gostitelja ali pa lokalno prebivalstvo postane nanj imuno, so odprte vse možnosti za pandemijo. HIV je uspešno prestal vse obstoječe faze in se razširil globalno. Že po tem lahko vidimo kako kompleksen je proces nastanka virusa in na koliko točkah gre lahko “nekaj narobe” in virus propade, po drugi strani pa ni presenetljivo, da je proti takšnim virusom tako težko najti zdravila, saj je bila pri njihovem nastanku na delu evolucija, ki lahko traja dolgo, zelo dolgo. Človeško življenje pa je v primerajavi s tem kratko in hitro mine.

Tega so se začeli zavedati tudi takrat, ko so uradno odkrili prve primere AIDSa oziroma obolelosti za virusom HIV. To se je zgodilo 1. Junija, leta 1985 v ZDA in sicer v centru za nadzor nad boleznimi. O tem kako zelo stigmatizirana je bila ta bolezen že ob svojem nastanku pričata dve imeni, ki sta se pojavili ob njenem nastanku. Prvo je GRID gay related immune deficiency, torej bolezen imunskega sistema gejev in pa bolezen 4 H-jev, pri čemer so H-ji označevali 4 skupine, ki naj bi bile najbolj ogrožene in okužene z AIDSom (Haitijci, homoseksualci, uporabniki heroina in hemofilitiki). Seveda se je zelo kmalu izkazalo, da virus HIV prav nič ne izbira in da so njegovemu vplivu lahko podvrženi praktično vsi. Uradna znanost je v skladu z zgoraj navedeno teorijo lovca domnevala, da se je AIDS znotraj Konga in območja osrednje zahodne Afrike razširil zaradi potrebe po bolj intenzivnem lovu kot izhodu v sili ob neznosnih delovnih razmerah za časa kolonializma. Po drugi strani pa so ugodne pogoje za njegovo širitev prispevali tudi cvetoči urbani centri in rdeče četrti znotraj njih. Pojavile pa so se tudi drugačne teorije o nastanku AIDSa…

People_living_with_HIV_AIDS_world_map

Absolutno število obolelih po posamičnih državah

Od alternativnih idej o širitvi virusa HIV…

Med teorijami, ki nasprotujejo temu, da je šlo pri AIDSu zgolj za prenos virusa HIV iz šimpanzov na človeka, je med najbolj izpostavljenimi teorija o zdravljenju poliovirusa. Gre za nalezljivo virusno bolezen, ki se prenaša iz človeka na človeka povzroča pa lahko vse od vročine in glavobola do ohromitve. Bolj znana je pod imenom otroška paraliza.

Hilary Koprowski, zdravnik poljskega rodu je bil eden tistih, ki so uspešno razvili zdravilo proti otroški paralizi. Med leti 1957 in 1960 so zdravilo, ki ga je razvil Koprowski uporabili na več kot miljon ljudeh, območje je zajemalo bivši Belgijski Kongo oziroma današnjo Demokratično republiko Kongo, Ruando in Burundi. To misijo je potrdila tudi Svetovna zdravstvena organizacija in svojemu cilju je dejansko uspešno služila. Vendar pa so veliko kasneje, v devetdesetih letih nekaterih začeli sumničavo primerjati nekatera dejstva. Denimo območje: osrednja zahodna Afrika, čas: konec petdesetih let in število ljudi, ki jim je bilo cepivo razdeljeno: več kot milijon ljudi. Skeptiki so začeli povezovati ta dejstva in začeli predpostavljati, da je prav ta misija množičnega cepljenja kriva za pandemijo AIDSa in njegovo neznansko hitro širitev, predvsem v tej regiji. Alternativna teorija nastanka AIDSa v resnici ne dvomi v sam nastanek AIDSa in kako je do njega dejansko prišlo, tisto na kar skeptiki opozarjajo je način širitve. Predpostavljajo namreč, da so bila cepiva proti otroški paralizi že okužena z virusom HIV, ki se je nanje prenesel v fazi testiranja in razvoja na šimpanzih.

Nedvomno grozljiv scenarij- da je bilo iz malomarnosti ali pa celo načrtno okuženih več kot milijon ljudi od tega ogromno otrok? Eden najbolj zavzetih protagonistov te teorije o širitvi skozi cepivo proti otroški paralizi je Edward Hooper, britanski novinar, ki je raziskovanju nastanka in širitve virusa HIV posvetil dolga leta in o tem napisal več kot tisoč stransko knjigo, River (Reka). O tej teoriji pa je bil posnet tudi francoski dokumentarec O izvoru AIDSa in cepivo proti otroški paralizi, ki je bil predvajan na precej televizijskih postajah po svetu. Kako se je na vse to odzvala uradna znanost?

Seveda je stroka Hooperjeve trditve v veliki meri zavračala in bila do njih izrazito zadržana, vseeno pa mu je uspelo zbuditi določeno zanimanje in določeni znanstveniki so mu priznali, da je potrebno o vsem skupaj temeljito razmislit. Stvar je prišla celo tako daleč, da so v Londonu organizirali posvet Kraljevega znanstvenga združenja, na katerem sta se med drugim soočila Hooper in Koprowski. Vse skupaj je bilo še toliko bolj neobičajno saj je bil Hooper prvi neznanstvenik, ki so ga kdajkoli povabili na takšno zasedanje. Po srečanju na katerem je Koprowski predstavil nove dokaze v prid kredibilnosti svojega dela v Kongu, je obveljalo prepričanje da alternativna teorija o širitvi virusa HIV ne drži. Seveda pa je šlo pri vsem skupaj , kot rečeno predvsem za vprašanje širitve. Hooper ni nikoli podvomil v to da se HIV najprej ne bi razvil na šimpanzih in seveda da HIV sploh obstaja. Vendar obstajajo tudi takšni ekstremni primeri…

… do najbolj norih in nevarnih idej!

Med bolj nore in konspirativne ideje lahko nedvomno vključimo tisto, ki jo je zastopal Jakob Segal, profesor biologije na Humboldtovi univerzi v nekdanji Nemški demokratični republiki. Njegova teorija je bila da so HIV ustvarili v ameriških vojaških laboratorijih. Virus se je razširil tako, da so ga testirali na zapornikih, ki so jim obljubili hitrejšo izpustitev, preko njih pa se je HIV razširil na širše prebivalstvo. Segal pa je bil najbrž le del zloglasne operacije Infektion s katero je KGB poskušal razširiti prepričanje, da je za nastanek in širitev AIDSa kriva vlada ZDA. KGB je razširjala govorice, da CIA tuje države oskrbuje s kondomi okuženimi z AIDSom. Spet drugi so trdili, da je HIV genetsko spremenjeni organizem, ki so ga razvile ZDA in med prebivalstvo razširile z medicinskimi poskusi v zvezi s Hepatitisom B, ki so jih izvajali na homoseksualnih in biseksualnih moških. Našli so se tudi takšni, ki so trdili, da je bil AIDS izumljen za potrebe biološke vojne in kontrole prebivalstva.

Kakorkoli neverjetno te trditve zvenijo pa so žal padle na plodna tla. Raziskava iz leta 1992 je pokazala, da več kot 15% američanov verjame teorijam, da je AIDS načrtno nastal v vladnih laboratorijih. Vendar pa s tem še nismo dosegli absolutnega dna in najbolj norih idej v zvezi z AIDSom… To mesto pripada tistim posameznikom in organizacijam, ki zanikajo obstoj AIDSa kot takega oziroma ga v najboljšem primeru smatrajo za bolezen povezano s slabo prehrano ali higienskimi razmerami. Gre za tako imenovano psevdoznanost, ki tako kot v drugih primerih tudi v tem privlači določen krog gorečih privržencev (ironično je da je marsikdo od njih umrl prav zaradi vzrokov povezanih z AIDSom). In kot da to ne bi bilo dovolj je zanikanje AIDSa pod predsedstvom Thaba Mbekija prevzela še Južna Afrika, država ki ima enega največjih deležev obolelih za AIDSom. Namesto tega, da bi svoje prebivalstvo spodbujali k vsem preventivnim ukrepom, ki dokazano pomagajo, so v tem primeru najbolj izpostavljene politične sile v državi, zagovarjale povsem neverjetno teorijo, da AIDS kot tak sploh ne obstaja! Ocenjuje da je zaradi te vladne politike umrlo več kot 300.000 Južnoafričanov, ki bi jim lahko pomagali.

Na srečo je nov južnoafriški predsednik nemudoma odpravil to katastrofalno politiko potiskanja glave v pesek in se soočil z AIDSom kot s tem, kar dejansko je- eno najbolj razširjenih in smrtonosnih bolezni.

Članek je bil prvič objavljen v reviji Vzajemna.

Fotografije: Vir1, Vir2, Vir3

Advertisements

Leave a Reply

Please log in using one of these methods to post your comment:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s